Revolucija za problematično kožo: odkrijte, zakaj je gliciretinska kislina nova "MUST-HAVE" sestavina v negi mastne kože.

Prekomerno izločanje gostega sebuma je vzrok za številne težave na koži. Vodi do mašenja por in porušene kožne bariere, kar se kaže v odprtih in zaprtih komedonih, pogosto tudi z rdečico kože. Na koncu, ko se vnetja končno umirijo, velikokrat ostanejo še hiperpigmentacije, ki se jih najtežje znebimo.

Na vse te težave mastne kože se najpogosteje odzivamo šele takrat, ko se problem že pojavi. Takrat so pa že pogosto potrebne agresivnejše sestavine, ki lahko kožo dodatno izsušijo, porušijo njeno zaščitno bariero in povzročijo draženje.

Preventivno delovanje predstavlja nov pristop k negi mastne kože, nagnjene k aknam, saj skuša težave preprečiti še preden se sploh pojavijo – s tem pa se izognemo potrebi po drastičnih ukrepih in nenadnih spremembah rutine nege.

Tu v ospredje stopi edinstvena sestavina, ustvarjena prav za preventivo kompleksnih težav mastne in mešane kože – revolucionarna gliciretinična kislina, ki deluje neposredno na sam izvor prekomernega izločanja sebuma, torej v sebocitih.

KAJ SO SEBOCITI?

Sebociti so celice v naši koži, odgovorne za proces tvorbe sebuma, imenovan lipogeneza. Sebum (kožna maščoba) je v uravnoteženih razmerah zaželen in predstavlja naraven način, s katerim se koža ščiti pred izsuševanjem.

Vendar pa različni tipi kože proizvajajo sebum z različnimi lastnostmi, kar je pravzaprav glavni razlog za težave pri posameznih tipih kože.

Sebociti pri normalni koži namreč tvorijo lahek in zračen sebum, ki ne maši por, medtem ko je pri mastni in mešani koži, nagnjeni h komedonom, sebum veliko gostejši in manj zračen. To lahko bistveno poruši naravno ravnovesje kože.

ZAKAJ NASTAJA GOST SEBUM?

Vzrok se skriva v samih sebocitih. V procesu nastajanja sebuma sodeluje med drugim tudi encim ALOX5. Težava nastane, ko ta encim začne spodbujati prekomerno tvorbo neželenih lipidov, ki lahko sprožijo vnetne procese v koži.

Sebum, ki pri tem nastane, je zelo gost in slabo zračen, ker pa vsebuje tudi omenjene lipide, so vnetja pogostejša. To ustvarja idealne pogoje za porušeno ravnovesje kožne bariere in nastanek komedonov.

ALI LAHKO VPLIVAMO NA IZLOČANJE GOSTEGA SEBUMA?

Seveda! Rešitev se skriva v preprečevanju nastanka neželenih lipidov. Prav gliciretinična kislina deluje na omenjeni encim ALOX5, in sicer z zmanjševanjem njegove aktivnosti deluje preventivno in protivnetno.

KAJ JE PRAVZAPRAV GLICIRETINSKA KISLINA?

Morda ste se z njo že srečali, ne da bi se tega sploh zavedali. Sladki koren (Glycyrrhiza glabra), večletna rastlina, razširjena na območju Sredozemlja, je po vsem svetu znan po svojem izjemno sladkem korenu in zdravilnih lastnostih. Prav zato je tudi zelo priljubljena sestavina v negi kože, nagnjene k nepravilnostim in hiperpigmentacijam.

Manj znano pa je, da je prav gliciretinska kislina najaktivnejša učinkovina, pridobljena iz korenine sladkega korena. Z njeno izolacijo lahko ciljno in učinkovito delujemo na specifične težave mastne in mešane kože.

KAKO DELUJE GLICIRETINSKA KISLINA?

Da bi iz izvlečka sladkega korena pridobili najboljše, uporabljamo prav gliciretinsko kislino, ki nudi kar štiri izjemne učinke za pravilno nego in ravnovesje mastne ter mešane kože:

1. Zmanjšuje izločanje sebuma z zaviranjem delovanja encima ALOX5, ki je odgovoren za lipogenezo v sebocitih (1, 2); s tem se zmanjša tudi nastanek neželenih lipidov, ki spodbujajo vnetne procese.

2. Z zaviranjem sinteze neželenih lipidov preprečuje nastanek mozoljev, ki lahko kasneje vodijo tudi v hiperpigmentacije.

3. Zmanjšuje sintezo melanina (2, 3), kožnega pigmenta, kar dodatno pomaga v boju proti hiperpigmentacijam, ki nastanejo kot posledica komedonov in mozoljev.

Literatura:

(1) Sinha, Priyam, et al. "New perspectives on antiacne plant drugs: contribution to modern therapeutics." BioMed research international 2014 (2014).

(2) Kowalska, A., and U. Kalinowska‐Lis. "18β‐Glycyrrhetinic acid: its core biological properties and dermatological applications." International journal of cosmetic science 41.4 (2019): 325-331.

(3) Gendler, Ellen C. "Treatment of periorbital hyperpigmentation." Aesthetic surgery journal 25.6 (2005): 618-624.