Mediteranska prehrana in vaša koža – popolna kombinacija!

Prehrana ima lahko tako pozitiven kot tudi negativen vpliv na vašo kožo – spomnite se le tistega izdajalskega mozolja po uživanju sladkarij ali večje količine majoneze. Prav zato ne preseneča, da večina ljubiteljev nege kože skrbno izbira svoj jedilnik, pri čemer je absolutni favorit mediteranska prehrana. Ta način prehranjevanja, značilen za naše podnebje, po nutricionističnih spoznanjih velja za enega najkakovostnejših sodobnih prehranskih vzorcev. Temelji na visokem vnosu hranil zahvaljujoč olivnemu olju kot glavnemu viru maščob, obilici svežega sadja in zelenjave, polnozrnatih žit, oreščkov ter zmernem uživanju rib, mesa in mlečnih izdelkov. V kombinaciji z zadostnim vnosom vode kot osnovno pijačo boste ob mediteranski prehrani kmalu opazili tudi vidno izboljšanje videza svoje kože.

Spodaj odkrijte nekaj najboljših prednosti te prehrane in zakaj je ta popolna izbira za skoraj vsak tip kože.

PREPREČEVANJE NEPRAVILNOSTI

Čeprav k nastanku mozoljev prispeva več dejavnikov, je znano, da lahko nekatere vrste hrane – kot so hitra prehrana, rafinirani sladkorji in mlečni izdelki – sprožijo nastanek ali poslabšajo že obstoječe težave z nepravilnostmi na koži. Mediteranska prehrana se osredotoča prav na nasprotni spekter živil. Bogata je z živili z nizkim glikemičnim indeksom (oreščki, raznolika zelenjava ipd.), kar lahko pomembno prispeva k sami preventivi mozoljev. Poleg tega so številne znanstvene študije potrdile negativen vpliv prehrane, bogate s sladkorji, na vzroke in posledice nastanka kožnih nepravilnosti (1, 2, 3). Brez skrbi – sladkor in sladkarije so v mediteranski prehrani postavljeni povsem na rep seznama živil.

ZA IZENAČEN IN SIJOČ TEN

Mediteranska prehrana je bogata tudi z živili, ki vsebujejo veliko vitamina C in polifenolnih spojin (jagodičevje, citrusi, oreščki, stročnice), znanih kot odlični antioksidanti. Prehrana, bogata z antioksidanti, lahko poveča njihovo koncentracijo v celicah našega organizma, vključno s kožnimi celicami. Takšen način prehranjevanja predstavlja tudi odlično notranjo podporo uporabi kreme z zaščitnim faktorjem v boju proti škodljivim učinkom UV-sevanja, ki našo kožo ogroža skozi vse leto. Poleg antioksidativnega delovanja vitamin C spodbuja sintezo kolagena v koži, s čimer upočasnjuje pojav znakov staranja ter pomaga pri celjenju ran (4, 5, 6). Ko je skleda polna sadja, je srečna tudi naša koža!

ZA ZDRAVJE IN ČVRSTOST KOŽE

Izkušnje kažejo, da lahko mediteranska prehrana izboljša mikrocirkulacijo v koži, kar omogoča boljšo oskrbo kožnih celic s hranili, potrebnimi za njihovo normalno delovanje (7). Naše celice so prave male tovarne, ki neprestano delujejo, z uravnoteženo prehrano in dovajanjem vseh ključnih elementov ter hranil pa jim pomagamo, da učinkovito izvajajo na tisoče biokemičnih procesov – v naše zadovoljstvo in za splošno dobro počutje organizma.

BREZ PROBLEMATIČNIH STANJ

Eden najpomembnejših elementov vsake uravnotežene prehrane so prehranske vlaknine, s katerimi mediteranska prehrana obiluje. Najdemo jih predvsem v sadju, zelenjavi in polnozrnatih žitih. Gre za rastlinske snovi brez posebne energijske vrednosti, saj jih telo ne prebavlja, imajo pa izjemno ugoden vpliv na delovanje črevesja, uravnavanje prebave ter podporo rasti in razvoju črevesne mikroflore. Zdrava in uravnotežena črevesna mikroflora je ključna za dober imunski sistem ter lahko pomaga pri preprečevanju mozoljev, ekcemov, rozacee in številnih drugih vnetnih stanj kože (8, 9). Ni brez razloga rek, da se naše zdravje – pa tudi številne bolezni – začnejo prav v črevesju.

Poskrbite zase celostno – od znotraj in od zunaj!

1. Paoli, A., et al. "Nutrition and acne: therapeutic potential of ketogenic diets." Skin pharmacology and physiology 25.3 (2012): 111-117.

2. Smith, Robyn N., et al. "The effect of a high-protein, low glycemic–load diet versus a conventional, high glycemic–load diet on biochemical parameters associated with acne vulgaris: A randomized, investigator-masked, controlled trial." Journal of the American Academy of Dermatology 57.2 (2007): 247-256.

3. Smith, Robyn, et al. "A pilot study to determine the short‐term effects of a low glycemic load diet on hormonal markers of acne: a nonrandomized, parallel, controlled feeding trial." Molecular nutrition & food research 52.6 (2008): 718-726.

4. Gegotek, A. "Ambro zewicz, E.; Jastrz ab, A.; Jarocka-Karpowicz, I.; Skrzydlewska, E. Rutin and ascorbic acid cooperation in antioxidant and antiapoptotic effect on human skin keratinocytes and fibroblasts exposed to UVA and UVB radiation." Arch. Dermatol. Res 311 (2019): 203-219.

5. Pierfrancesco, Morganti, Fabrizi Giuseppe, and Cesare Bruno. "Protective effects of oral antioxidants on skin and eye function." SKINmed: Dermatology for the Clinician 3.6 (2004): 310-316.

6. Pessoa, Ana Flávia Marçal, et al. "Oral administration of antioxidants improves skin wound healing in diabetic mice." Wound Repair and Regeneration 24.6 (2016): 981-993.

7. Klonizakis, Markos, et al. "Effects of Long-Versus Short-Term Exposure to the Mediterranean Diet on Skin Microvascular Function and Quality of Life of Healthy Adults in Greece and the UK." Nutrients 11.10 (2019): 2487.

8. Alesa, Dalal I., et al. "The role of gut microbiome in the pathogenesis of psoriasis and the therapeutic effects of probiotics." Journal of Family Medicine and Primary Care 8.11 (2019): 3496.

9. Assarsson, Malin, et al. "Significant changes in the skin microbiome in patients with chronic plaque psoriasis after treatment with narrowband ultraviolet B." Acta Dermato-Venereologica 98.3-4 (2018): 428-436.